V preteklem tednu restavracij je bilo moč poizkusiti in preizkusiti vrhunske ljubljanske restavracije za neprimerno manjši denar kot sicer. Ekipa Ljubljana Magazina je na dieti, zato se tedna restavracij ni udeležila, se ga pa je udeležila naša kolegica Cvetka. Bila je tako prijazna, da se je za nas mastila in napisala še nekaj stavkov o svoji izkušnji ...
![]() |
Vir: delo.si |
***
»Najboljše
restavracije, najboljši chefi, najboljša cena« slogan, ki nas je pritegnil, da smo se udeležili že
drugega kulinaričnega Tedna restavracij (in prvega letošnjega). Odvijal se je v
slovenskih restavracijah med 22.-30. marcem. Pestri, »drugačni« & kreativni
meniji so nas privlačili iz kar nekaj ljubljanskih restavracij. Na koncu je
pretehtal ambient in dizajn, po katerem slovi hotel Vander. Predvsem bazen z
barčkom na strehi hotela s pogledom na staro Ljubljano. Wow. :) Francosko – slovenske
jedi smo sicer okušali v pritlični restavraciji, ki pa nas je prav tako
navdušila s prijaznim in profesionalnim osebjem ter prijetno klimo. Poleg hrane
so pomembni tudi prvi stik in dobrodošlica – sprejem gostov in spremstvo do
mize, prevzem plaščev ipd. kjer Vander lahko dobi odliko.
![]() |
Vir: visitljubljana.com |
Postrežba hrane je bila hitra,
natakar nam je tudi razložil, kaj smo dobili. Omeniti je potrebno, da si v
primerjavi z drugimi restavracijami tega nivoja niso za nas vzeli toliko časa
za obrazložitev (to pripisujem gneči, ki je bila ob tisti uri). Za predjed so
nam postregli z mehko kuhanim jajcem na regratu z kremo. Le ta naj bi bila iz
pancete, vendar smo okuse težko razločili, saj se je mešal z pestom. Glede na
meni naj bi solata vsebovala tudi krompir s pestom iz regrata. Sama se sicer
krompirja ne spomnim, tudi hrustljava panceta je bila komaj vidna. Kombinacija je
sicer bila okusna in ambiciozna, ni pa nobena sestavina izstopila oz. bila
izrazita.
Pri postrežbi glavne jedi nas je
navdušilo zlaganje na krožnike in zanimiv opis jedi: Brancinovi cmočki iz
svežega brancina s hrustljavim brancinovim filejem, dušenimi vongolami in omako
iz sivega pinoja.
Vongole – školje niso bili nič
posebnega, prav tako file brancina. Sicer okusno pripravljen, piko na i je dodala
omaka iz sivega pinoja. Brancinovi cmočki – nekoliko drugače, sama ne bi nikoli
uganila, da gre za brancinovo zmes, kar pa mi je potrdil natakar.
K dobri jedi se seveda prilega kakovostno vino. Kot
ljubitelje in poznavalce vina, nas vinska ponudba ni najbolj navdušila. Smo pa
na koncu izbrali suho Rebulo, ki je bila prijetnega vonja in okusa. Odlično se
je tudi prilegla k beli ribi.
Najboljši zaključek večera je naredil Jabolčni zavitek malo
drugače. Od vseh jedi, mi je definitivno ostala v spominu sladica. In tudi res
je bil malo drugačen zavitek, ne klasičen izpod rok naših babic in mamic.
Dobili smo celo jabolko pečeno v testu, ki se ti je kar stopila v ustih. :) Še posebej s
kombinacijo vaniljevega sladoleda – kar je kliše (jabolčna pita + vaniljev sladoled),
ampak kombinacija tako pripravljenega jabolka z dodatkom cimeta in jabolčne
kreme, je obnorel naše brbončice.
Zaključek: generalno super, nothing special. Razen sladice
seveda. :)
No comments:
Post a comment