[Gostujoča objava] Vander

V preteklem tednu restavracij je bilo moč poizkusiti in preizkusiti vrhunske ljubljanske restavracije za neprimerno manjši denar kot sicer. Ekipa Ljubljana Magazina je na dieti, zato se tedna restavracij ni udeležila, se ga pa je udeležila naša kolegica Cvetka. Bila je tako prijazna, da se je za nas mastila in napisala še nekaj stavkov o svoji izkušnji ...

Vir: delo.si

***

»Najboljše restavracije, najboljši chefi, najboljša cena« slogan, ki nas je pritegnil, da smo se udeležili že drugega kulinaričnega Tedna restavracij (in prvega letošnjega). Odvijal se je v slovenskih restavracijah med 22.-30. marcem. Pestri, »drugačni« & kreativni meniji so nas privlačili iz kar nekaj ljubljanskih restavracij. Na koncu je pretehtal ambient in dizajn, po katerem slovi hotel Vander. Predvsem bazen z barčkom na strehi hotela s pogledom na staro Ljubljano. Wow. :) Francosko – slovenske jedi smo sicer okušali v pritlični restavraciji, ki pa nas je prav tako navdušila s prijaznim in profesionalnim osebjem ter prijetno klimo. Poleg hrane so pomembni tudi prvi stik in dobrodošlica – sprejem gostov in spremstvo do mize, prevzem plaščev ipd. kjer Vander lahko dobi odliko.

Vir: visitljubljana.com

Postrežba hrane je bila hitra, natakar nam je tudi razložil, kaj smo dobili. Omeniti je potrebno, da si v primerjavi z drugimi restavracijami tega nivoja niso za nas vzeli toliko časa za obrazložitev (to pripisujem gneči, ki je bila ob tisti uri). Za predjed so nam postregli z mehko kuhanim jajcem na regratu z kremo. Le ta naj bi bila iz pancete, vendar smo okuse težko razločili, saj se je mešal z pestom. Glede na meni naj bi solata vsebovala tudi krompir s pestom iz regrata. Sama se sicer krompirja ne spomnim, tudi hrustljava panceta je bila komaj vidna. Kombinacija je sicer bila okusna in ambiciozna, ni pa nobena sestavina izstopila oz. bila izrazita.

Pri postrežbi glavne jedi nas je navdušilo zlaganje na krožnike in zanimiv opis jedi: Brancinovi cmočki iz svežega brancina s hrustljavim brancinovim filejem, dušenimi vongolami in omako iz sivega pinoja.

Vongole – školje niso bili nič posebnega, prav tako file brancina. Sicer okusno pripravljen, piko na i je dodala omaka iz sivega pinoja. Brancinovi cmočki – nekoliko drugače, sama ne bi nikoli uganila, da gre za brancinovo zmes, kar pa mi je potrdil natakar.

K dobri jedi se seveda prilega kakovostno vino. Kot ljubitelje in poznavalce vina, nas vinska ponudba ni najbolj navdušila. Smo pa na koncu izbrali suho Rebulo, ki je bila prijetnega vonja in okusa. Odlično se je tudi prilegla k beli ribi.

Najboljši zaključek večera je naredil Jabolčni zavitek malo drugače. Od vseh jedi, mi je definitivno ostala v spominu sladica. In tudi res je bil malo drugačen zavitek, ne klasičen izpod rok naših babic in mamic. Dobili smo celo jabolko pečeno v testu, ki se ti je kar stopila v ustih. :) Še posebej s kombinacijo vaniljevega sladoleda – kar je kliše (jabolčna pita + vaniljev sladoled), ampak kombinacija tako pripravljenega jabolka z dodatkom cimeta in jabolčne kreme, je obnorel naše brbončice.

Zaključek: generalno super, nothing special. Razen sladice seveda. :)